Sklep EKČP z dne 30.Junija 2020 v zadevi "Cimpersek proti Sloveniji" (pritožba št. 58512/16).
leta 2016 je vložnik pomagal pri pripravi pritožbe. Pritožba je bila pozneje posredovana Sloveniji.
V primeru uspešno šteje za pritožbo zoper zavrnitev podelitve statusa forenzični strokovnjak, da prijavitelj, ki je uspešno opravil ustrezne izpit in bil povabljen na prisego. V primeru kršene zahteve iz člena 10 (1) člen 6, Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
OKOLIŠČINE ZADEVE
Kandidat je hotel postati forenzični strokovnjak. Uspešno je opravil izpit in je bil povabljen, da priseže. Ministrstvo za pravosodje mu tega statusa ni odobrilo, ker ni bil primeren kandidat. V svoji odločbi Ministrstva za pravosodje iz vsebine prosilca blog, kot tudi za njegove pritožbe v zvezi z pomanjkljivosti v delo tega Ministrstva in v odnosu do ravnanja zaprisego v obred.
PRAVNA VPRAŠANJA
Glede skladnosti s členom 10 Konvencije. Tožeča stranka ni pritožujejo zavrnitev državnih organov, da imenuje ga kot forenzični strokovnjak, kot take, ampak je trdila, da je ta odločitev je bila kazen za uresničevanje svoje pravice do svobode izražanja zagotovljena z 10. člen Konvencije.
V skladu s sodno prakso Evropskega Sodišča, če Pogodbenice se niso odločili, da se zavežejo, da bodo prepoznali v Konvencije ali njenih Protokolov, pravico dostopa do javnih storitev, so kljub temu dolžan, ne da bi to preprečili dostop na podlagi tega, da sodijo pod zaščito Konvencije v skladu s 1. členom Konvencije. V zvezi s tem, vzporedno se lahko pripravi s sodno prakso Evropskega Sodišča v uporabo pojma "zasebno življenje" da, povezane z zaposlovanjem primerih v okviru 8. člena Konvencije, vključno z omejitvami glede dostopa do javnih storitev. V skladu z 8. členom Konvencije, reklamacije v zvezi z izvajanjem strokovnih nalog so se šteje, da spadajo v koncept "zasebno življenje", ko so dejavniki, povezani z osebno življenje so merila za pridobitev ustreznih položaj, in ko izpodbijani ukrep je bil na podlagi dejstev, ki vplivajo na svobodno izbiro posameznika, na področju osebnega življenja.
Sodišče je menilo, naslednje pomembne elemente: pred Minister zavrnil imenovanje vlagatelj kot forenzični strokovnjak, vlagatelj uspešno opravili ustreznih izpitov in bil povabljen, da bi prisegla, Minister utemeljenih odločitev izključno nanaša na vsebino prosilca blog in svojo e-pošto, v kateri je ta izražena kritika, ki zaprisego na slovesnosti je bila preložena. Iz tega sledi, da je glavni elementi odločitev je bila povezana s pravico do svobode izražanja, tudi če njegovo izvajanje je po mnenju Ministrstva za pravosodje kot dokazilo, da ima prijavitelj ni bil primeren kandidat za položaj forenzični strokovnjak. Sodišče ni strinjal z vlado trditev, da v zavrnitev vlagatelja, Minister moral upoštevati prosilčeve pravico do svobodnega izražanja le zato, da se ugotovi, ali se je srečal zahteve za položaj forenzični strokovnjak, saj je škodo povzročil, da je bil prosilec neposredno nanašajo na izvajanje ključnih elementov te pravice. Zavrnitev je imel tudi odvračalni učinek na uresničevanje svobode izražanja tistih, ki so želeli postati forenzični strokovnjaki. Na vprašanje, ali sta bila ukrep in njegov s tem povezan odvračilni učinek upravičena, je bilo treba odgovoriti na utemeljenost. Zato se je zadevni ukrep nanašal predvsem na pravico do svobode izražanja in ne na dostop do javnih storitev. Zavrnitev imenuje vlagatelj kot forenzični strokovnjak pomenila poseganje v njegovo uresničevanje pravice do svobode izražanja zagotovljena z 10. člen Konvencije.
Minister je utemeljil zavrnitev imenovanja prosilca za forenzičnega strokovnjaka s sklicevanjem na njegov blog in pisma, za katere je Minister menil, da so žaljivi. Minister, ni se nanašajo na določen blog post ali odstavek, črka, niti ni določite v kateri koli drugi način, ki izkazov vlagatelja v svoj blog ali črke zdelo žaljivo, da ga. Pomanjkanje kot utemeljitev za odločitev Ministra še posebno pozornost, saj je le nekaj dni prej Minister, je menil, da ni bilo nobenih ovir za vlagatelja dogovoru, kot forenzični strokovnjak.
Upravno sodišče tudi ni komentar o vložniku na njegovo pravico do svobode izražanja in ni upoštevala slednje trditve v zvezi s tem, ki temelji le na razlogih za izpodbijano odločbo Ministra. Zlasti upravno sodišče ni primerjati vlagatelj pravico do svobode izražanja zagotovljena z 10. člen Konvencije z javnim interesom naj bi ga zasleduje izpodbijani odločbi. Ob upoštevanju zgoraj, in ugotovitve, ki so privedle sodišča sklepamo, da je bil kršen člen 6, odstavek 1, Konvencije, vendar meni, da so motnje v vprašanje, s vlagatelja izvršujejo svojo pravico do svobode izražanja je ne spremlja učinkovitega in ustreznega sodnega nadzora.
Ravnanje kandidata za položaj forenzični strokovnjak, lahko povzroči, da se upravičen dvom, ali bi ga opravljajo strokovna dela, temeljito in nepristransko. Vendar pa je v odsotnosti podrobna obrazložitev v sklepi Vlade rs in Upravnega sodišča, ki od razlogov, zakaj vlagatelja izvršujejo svojo pravico do svobode izražanja je žaljivo in kot tak nezdružljiva z delom strokovnjakov, sodišče ne bi moglo sprejeti Slovenske oblasti " argument, da je zavrnitev imenuje vlagatelj kot forenzični strokovnjak, ki je potrebna za zaščito, morale in ugled forenzični strokovnjaki, kot tudi za zagotavljanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.
Na zgoraj navedeno, zlasti dejstvo, da Vlade rs in Upravnega sodišča, ki si ne bi vsako ocenjevanje je pravično ravnovesje med konkurenčnih interesov sodelujejo in da sodišče je zato ne more učinkovito preverja, ali so organi Tožene država uporablja standardi, določenimi v njenem primeru-zakon o primerjavi teh interesov, je bilo dovolj za sodišče za sklenitev, da v primeru prosilca poseganje v uresničevanje njegove pravice do svobode izražanja ni bilo "potrebno v demokratični družbi".
Ločljivost
Primer je pomenil kršitev zahtev iz člena 10 Konvencije (sprejeto soglasno).
Evropsko Sodišče je tudi soglasno odločilo, da je bil kršen člen 6, odstavek 1, Konvencije v zvezi z opustitvijo izvede glavno obravnavo v postopku pred Upravnim sodiščem.
Nadomestila
Pri uporabi člena 41 Konvencije. Sodišče je tožeči stranki dodelilo 15,600 EUR za nedonosno škodo, vendar je bil zahtevek za denarno škodo zavrnjen.